Gustav Klimt (1862-1918). Avstrijski slikar, rojen in delujoč na Dunaju, je bil predstavnik dunajske findesiecklovske umetnosti in eden glavnih oblikovalcev dunajske secesije, ki je združevala modernistične umetnike in arhitekte tistega časa. Njegov posebni dekorativni slog uvrščamo v Art Nouveau. Pogosto je povezoval ponavljajoče se naravne detajle (roke, obraze, dlani) z abstraktnimi ploskovitimi vzorci podobno kot mozaik. Njegova dela so polna simbolike in sanjskih prizorov, poleg slik na platnu pa je ustvaril številne stropne poslikave in freske (npr. Burgtheater in Kunsthistorisches Museum /1886-92/ na Dunaju). V njegovih delih se skozi prispodobe zrcalijo prvinske sile ljubezni, spolnosti in smrti. Svojo umetniško pot je Klimt začel 1883. kot umetnik – dekorater. V svojih najbolj aktivnih letih ob začetku 20. stoletja je ustvaril največje mojstrovine: Judith I (1902), Upanje I (Die Hoffnung I, 1903) in Poljub (Der Kuss, 1907). Klimt je ideje za svoj eleganten slikarski slog črpal iz številnih virov: od bizantinske, klasične grške in egipčanske umetnosti, srednjeveške umetnosti Albrechta Duererja do fotografij in simbolne umetnosti Maxa Klingerja.