Paul Gauguin (1848-1903), francoski slikar rojen v Parizu, umrl v Francoski Polineziji. Preden je postal slikar, si je služil kruh v mornarici in kot bančni uslužbenec. Gauguin je eden vodilnih francoskih slikarjev postimpresionističnega časa, čigar konceptualne metode so služile kot osnove slikarski umetnosti 20. stoletja. Sicer ga je slikarstvo pritegnilo 1874, ko je obiskal razstavo impresionistov in kupil številna dela Maneta, Moneta, Renoarja, Pissarroja in Sisleya. Skupaj s Pissarrojem in Cezanom je začel slikati in je z njimi razstavljal v letih 1880-1882. Družil se je s številnimi slikarji tistega časa. Po tem, ko je 1888 preživel nekaj časa z Van Goghom, je prešel od impresionistične tehnike, ki jo je dotlej uporabljal, na bolj izrazni stil (ekspresionistični), ki se je odražal predvsem skozi živopisne barve. Njegovo iskanje novega načina življenja, ki je moralo biti oddaljeno od civilizacije in bolj prvinsko ter iskreno, se odraža tudi v njegovih slikah, ki jih je naslikal po letu 1891, ko se je preselil na Tahiti in kasneje na različne otoke Francoske Polinezije. Tu je Gauguin odkril preprosto umetnost s ploskimi oblikami in divjimi barvami, ki so bile del neokrnjene narave. Vse to je kasneje s popolno iskrenostjo prenesel na slikarsko platno.