Francoski slikar Paul Cezanne (1839-1906) je bil rojen v Aix-en-Provence, prav tam pa je tudi umrl. Močno je vplival tako na francoskega slikarja Henrya Matissa, ki je občudoval predvsem Cezannovo uporabo barv, kot tudi na Španca Pabla Picassa.
Nezaupljiv do kritikov je imel Cezanne majhen krog prijateljev in je do leta 1895 razstavljal svoje slike le občasno. Bil je velik prijatelj pisatelja Emila Zolaja, h kateremu se je leta 1861 za nekaj časa preselil za v Pariz. Tu je spoznal Camila Pissarroja, pod čigar vplivom se je sprva usmeril v impresionizem in je s skupino impresionistov med leti 1874 in 1877 deloval in razstavljal. To je bilo Cezannovo zgodnje slikarsko obdobje. Vendar pa so impresionisti v tistem času zaradi svojega povsem drugačnega način slikanja naleteli na ostro obsojanje kritikov in Cezanne se je od njih kmalu oddaljil.
Od leta 1879 je živel osamljeno v Aixu in tam razvil svoj slikarski slog, s katerim je utrl pot modernemu slikarstvu.  V svojem poznem obdobju po letu 1890 je z barvnimi ploskvami in ostrimi robovi zgradil trdno oblikovane slike, v katerih se nadrobnosti podrejajo celoti. Naravne oblike, stvari, telesa in krajine je reduciral na osnovne geometrijske oblike. Dajal je prednost obliki pred vsebino, zato je bil pri njem slikarski subjekt vedno sekundarnega pomena v primerjavi z načinom slikanja.  Slikal je portrete, tihožitja in figuralne kompozicije.