Rembrandt van Rijn (1606-1669). Holandski slikar in grafik, mojster svetlobe in sence (Chiaroscuro), velikan slikarske umetnosti, se je rodil v Leidnu, umrl pa v Amsterdamu. Nanj so v veliki meri vplivala dela Caravaggia. V svojih portretih in številnih svetopisemskih, mitoloških ter zgodovinskih prizorih je postavljal v ospredje duhovi izraz.
Imel je velik vpliv na slikarstvo zahodne Evrope. Pripisanih mu je okoli 700 umetniških slik (večinoma olja/platno), 300 jedkanic in 1800 risb. V Leidnu, v svojem zgodnjem obdobju, je slikal predvsem portrete majhnih formatov z močnimi svetlo-temnimi kontrasti. Po preselitvi v Amsterdam (1631) se je Rembrandt uveljavil kot mojster portretov in kot slikar svetopisemskih prizorov v toplih uglašenih barvah. Na tovrstnih slikah svetloba ustvarja prostorsko in duhovno globino. To razkošno in veselju do življenja naklonjeno obdobje, ki ga je preživel v zakonu s Saskio van Uijlenburgh, lepotico, ki mu je služila kot model pri številnih njegovih umetninah, in v katerem se je Rembrandt izkazal tudi kot strasten zbiralec umetnin in svetovljan, se je zaključilo leta 1642 z ženino smrtjo in z njegovo najbolj znamenito sliko Nočna straža. V tej umetnini je upodobitev skupine dojel kot povsem spontano igro svetlobe in teme, ki so jo naročniki prav iz tega razloga zavrnili.
Po gospodarskem zlomu in razprodaji imetja v letih 1657/58 se kljub starosti in osamljenosti Rembrandtova ustvarjalna moč ni zmanjšala. Nastale so slike s krepkimi barvnimi nanosi, figure, ki osvetljene z zlato obarvano svetlobo poživljajo mračno okolje: Staalmeesters, Titus pri branju, Vrnitev izgubljenega sina. V tem času je Rembrandt izjemno izpopolnil tudi tehniko jedkanice.